Milton Santos: biografija, dela in zapuščina geografa

Milton Santos (1926-2001) je bil ugleden brazilski geograf, profesor in intelektualec črne polti.

Odgovoren za premislek o načinu, kako se ljudje povezujejo med seboj, in sicer s pomočjo ozemlje temeljni element za razmislek o družbenem in političnem življenju.

Poleg tega je bil odločen nasprotnik koncepta globalizacija in kako se je njena praksa uveljavila v svetu in po njegovem mnenju povzroča vse večjo neenakost.

Tako je zagovarjal novo obliko družbene organizacije, v kateri bi obrobno prebivalstvo imelo večjo avtonomijo in moč odločanja.

Življenjepis Miltona Santosa

Milton Santos se je rodil 3. maja 1926 v Brotas de Macaúba, Bahia, kot sin Adalgize Umbeline de Almeida Santos in Francisca Irineua dos Santosa.

Kot dečka sta ga starša, ki sta bila tudi sama učitelja, naučila brati in pisati. Del otroštva je preživel v internatu Instituto Baiano de Ensino.

Že zelo zgodaj se je v njem prebudilo zanimanje za geografijo in pri 15 letih je začel poučevati svoje sošolce. Leta 1948 je pri 22 letih končal študij prava na Zvezni univerzi Bahia.

Kljub temu je začel poučevati geografijo in desetletje pozneje doktoriral iz tega področja na Univerzi v Strasbourgu v Franciji.

V tem obdobju je bil Milton dejaven v levičarskem militantnem gibanju in je sodeloval v akcijah proti rasizmu.

Delal je tudi kot novinar za časopis Salvador Popoldne e Folha de São Paulo. Leta 1960 je zaradi svojega novinarskega dela skupaj s takratnim predsednikom Jâniom Quadrosom odšel na Kubo.

Pozneje je bil intelektualec vključen v vlado kot podžupan civilne zbornice in predstavnik države Bahia.

Leta 1964 je predsedoval državni komisiji za gospodarsko načrtovanje in predlagal uvedbo davka na veliko premoženje, kar je sprožilo polemike. V tem času je bil tudi predavatelj na zvezni univerzi Bahia.

Takrat je bila v Braziliji vojaška diktatura in Milton Santos je bil zaradi svojih levičarskih stališč in človekovih pravic odpuščen z univerze.

Geografa so celo aretirali in dva meseca preživel v zaporu, od koder so ga izpustili po zdravstvenih težavah.

Po izpustitvi se je odločil za izgnanstvo in poučeval v različnih delih sveta, tako v Evropi kot v Severni, Latinski Ameriki in Afriki.

Milton se je leta 1977 vrnil na brazilsko ozemlje in veliko prispeval k izvajanju novega geopolitičnega koncepta in poučevanja v državi.

Intelektualec je bil edini Brazilec, ki je prejel mednarodno nagrado za geografijo Vautrin Lud Ta nagrada je izredno pomembna, saj je enakovredna Nobelovi nagradi za geografijo.

24. junija 2001 je Milton Santos umrl v 75. letu starosti zaradi raka na prostati, ki ga je zdravil sedem let.

Zapuščina Miltona Santosa

Intelektualec je nedvomno najbolj priznani brazilski geograf. Njegovo delo je velik spraševalec in predstavlja kritično panoramo planetarnih razmer ter predlaga nov pogled na svet, pri čemer ceni predvsem človeka.

Milton je vse svoje življenje posvetil študiju in poučevanju ter se ukvarjal s pojmi, ki jih je geografija do tedaj malo raziskovala, kot so ozemlje, pokrajina, kraj in geografski prostor. Te elemente je obravnaval kot temeljne za razumevanje ljudstev, njihovih bojev in odpora.

Profesor se je ukvarjal tudi z družbeno-gospodarskimi razmerami v obrobnih državah, ki so jih takrat uvrščali med države "tretjega sveta" ali "nerazvite" države. Trdil je, da bi upor na teh ozemljih lahko povzročil velike družbene spremembe.

Tako je bil eden izmed tistih, ki so bili odgovorni za inovacije v razumevanju geografije v svetu, pri čemer je združil druge koncepte, kot so ekonomija, filozofija in sociologija.

Milton Santos in globalizacija

Eden od konceptov, ki jih je geograf najbolj kritiziral, je bila globalizacija. milton je trdil, da ta način "upravljanja" sveta koristi le velikim podjetjem, tj. majhni skupini bogatih ljudi, ki oportunistično uporabljajo prostore, ozemlja in delovno silo ter povzročajo bedo na različnih koncih sveta.

Tako je Milton opredelil tri načine razumevanja globalizacije. Prvi bi bil "globalizacija kot pravljica", kot domišljijska predstava, ki jo ljudem predstavljajo mediji.

Drugi način bi bil bolj resničen, "globalizacija kot sprevrženost", saj povzroča brezposelnost, povečuje bedo in pomanjkanje osnovnih potrebščin za velik del svetovnega prebivalstva.

Slednja oblika je pravzaprav predlog za nov svet z "drugo globalizacijo", v katerem bi se ljudje združili in s pomočjo svojih obstoječih materialnih podlag ustvarili novo možnost.

Izjemna dela Miltona Santosa

Milton Santos je imel zelo plodno kariero, posvetil se je več kot 40 literarnim publikacijam, prevedenim v angleščino, španščino, japonščino in francoščino.

Med njegovimi najpomembnejšimi knjigami lahko izpostavimo naslove:

• Mestno središče Salvadorja (1959)
• Mesto v nerazvitih državah ( 1965)
• Razdeljeni prostor (1978)
• revščina v mestih (1978)
• Vesolje in družba (1979)
• Eseji o urbanizaciji Latinske Amerike (1982)
• Prostor in metoda (1985)
• Brazilska urbanizacija (1993)
• Za drugačno vrsto globalizacije: od ene same misli do univerzalne zavesti (2000)

Vse geografove knjige so bistvene za oblikovanje panorame njegovega razmišljanja in so vplivale na novo zavest o človeških interakcijah v zvezi s teritorialnimi, kulturnimi in socialno-ekonomskimi vprašanji.

Poleg tega je Milton opisal tudi nekatere poti za rešitev resnega problema neenakosti, ki pesti naš planet.

V delu Za drugačno vrsto globalizacije: od ene same misli do univerzalne zavesti S poglobljeno analizo sodobnih procesov in novim pogledom na svetovno zgodovino opozarja na načine, s katerimi lahko živimo bolj dostojanstveno resničnost za vse ljudi.

Stavki Miltona Santosa

Izbrali smo nekaj stavkov tega velikega intelektualca iz Bahije in k vsakemu dodali komentar.

Človek ni več središče sveta. Danes je središče sveta denar. To je posledica politike, ki so jo uvedli ekonomisti in vsilili mediji.

V tem stavku Milton Santos razpravlja o preobratu vrednot v naši družbi. Domneva, da sta danes zaradi gospodarskega sistema, v katerem živimo (kapitalizem), moč in dobiček velikih podjetij bolj cenjena kot družbena blaginja.

Ljudje tako ostanejo v ozadju, saj gospodarstvo predlaga politike, ki ne upoštevajo človeka na splošno, mediji pa te ideje "prodajajo", kot da prinašajo le koristi.

Še nikoli v zgodovini človeštva niso bili tehnični in znanstveni pogoji tako primerni za izgradnjo sveta človeškega dostojanstva, le da je te pogoje razlastila peščica podjetij, ki se je odločila zgraditi sprevržen svet.

Geograf nam pripoveduje o neskladju med rastjo tehnološkega napredka in pomanjkanjem dostopa do poštenega in dostojnega življenja za velik del ljudi.

Poudarja, da so za to neenakost odgovorne velike korporacije, skupine podjetij, ki tehnologijo uporabljajo le za ustvarjanje vedno večjega dobička, medtem ko bi vse to znanje lahko pomagalo človeštvu na bolj radodarni in egalitarni poti.

Globalizacija ubija pojem solidarnosti, vrača človeka v primitivno stanje, v katerem je vsak sam zase, in kot da bi bili spet živali v džungli, zmanjšuje pojma javne in zasebne morale na skoraj nič.

Besede Miltona Santosa se nanašajo na misel, da so zaradi današnjega globalnega gospodarskega mehanizma, v katerem podjetja izkoriščajo planet tako, kot jim najbolj ustreza, nekatere človeške vrednote, kot sta sodelovanje in solidarnost, ugasnile.

Tako sta zavladala individualnost in sebičnost, saj si vsi prizadevajo preživeti.

Moč odtujitve izvira iz te krhkosti posameznikov, ko lahko prepoznajo le tisto, kar jih ločuje, ne pa tudi tistega, kar jih združuje.

Intelektualec namiguje, da se odtujenost, tj. posameznikovo pomanjkanje vpogleda in jasnosti o resničnosti, še poveča, če ti isti posamezniki vidijo le razlike med seboj, zaradi česar je ta prepad še večji.

Če torej ljudje razumejo sile, ki delujejo proti njim, razumejo svoje skupne bolečine, veselje in potrebe, se bodo morda okrepili, da se bodo lahko uprli zatiranju.