Simbolika: izvor, literatura in značilnosti

Simbolizem je bil umetniško gibanje, ki se je v Evropi pojavilo v 19. stoletju.

Sklop je vključeval različne umetniške jezike s poudarkom na literaturi, zlasti poeziji.

Ta smer je temeljila na nasprotovanju objektivnosti prejšnjih gibanj, kot je bil parnasianizem, ter na idealih scientizma in materializma.

Tako je simbolizem predstavljal način izražanja, ki je temeljil na subjektivnosti, fantaziji, skrivnostnosti in begu od resničnosti.

Izvor in zgodovinski kontekst simbolizma

Simbolizem je v Evropi vzklil v drugi polovici 19. stoletja, natančneje v Franciji okoli leta 1880.

V tistem času je svet doživljal velike spremembe na družbenem, gospodarskem in kulturnem področju.

Razvoj kapitalističnega sistema, krepitev industrijske revolucije, vzpon buržoazije ter spori o novih tržnih nišah in krajih za izkoriščanje, kot je afriška celina, so temeljito preoblikovali družbo. pozneje so takšni dejavniki sprožili nesrečne epizode, kot je bila prva svetovna vojna (1914-1918).

Ta filozofska smer je bila izredno racionalna in si je prizadevala za objektivno razumevanje in razlago resničnosti, pri čemer je bila znanost pomembnejša od duhovnosti in metafizičnih teorij.

Vendar pa je takšno razmišljanje zavračalo veliko število ljudi, zlasti tisti družbeni sloji, ki niso bili "blagoslovljeni" z ugodnostmi kapitalizma. Ti ljudje so celo menili, da je ta sistem povzročil določeno duhovno motnjo.

Zato je kot ovržba tega pogleda na svet simbolika ki ima predvsem poezijo kot prostor za razvoj.

To novo gibanje se kaže kot potrditev spiritualističnih idej, ki želijo človeka približati božanskemu, kozmičnemu in nerazložljivemu.

Simbolistična smer ni bila dolgotrajna, vendar se je razširila v druge države, na primer na Portugalsko in tudi v Brazilijo.

Značilnosti simbolističnega gibanja

Kot je bilo rečeno, je bil cilj tega gibanja povzdigniti eterični in mistični značaj ter ceniti človeško dušo, nezavedno in individualnost. Tako lahko rečemo, da so značilnosti, ki najbolj izstopajo v tem gibanju, naslednje:

• Subjektivno in nejasno izražanje;
• Uporaba govornih figur;
• Poveličevanje misticizma in fantazije;
• Vrednotenje ustvarjalnosti;
• Prednost daje mračnim, skrivnostnim in ezoteričnim temam;
• Uporaba nezavednega;
• Vrednotenje "jaz";
• Mešanice občutkov, kot so vid, vonj, okus, dotik in sluh;
• Glasbenost.

Simbolika v literaturi

Čeprav se je pojavil tudi v likovni umetnosti, na primer v slikarstvu, je simbolizem našel plodna tla na področju pisnega jezika. Tako se simbolistična književnost razvija tekoče in ceni onirični, čutni in ustvarjalni univerzum.

Pisatelji pogosto uporabljajo nenatančen jezik z uporabo sredstev, kot so aliteracija, metafore, onomatopeje in sinestezije.

Knjiga, ki je sprožila to gibanje, je bila Cvetovi zla (1857) francoskega pisatelja Charlesa Baudelaira (1821-1867). Baudelaire je občudoval še enega pisatelja, Edgarja Allana Poeja, od katerega je črpal reference in navdih.

Pisatelj Charles Baudelaire je prvi napisal simbolistično delo.

Teme, ki se v tem toku najpogosteje odpirajo, so povezane z ljubeznijo, končnostjo življenja, trpljenjem, sanjami, človeško psiho in drugimi. Lahko rečemo, da simbolistična literatura na nek način prevzema teme in ideje iz romantike.

Simbolika na Portugalskem

Na Portugalskem je delo, ki je uvedlo simbolizem, pesniška zbirka Oaristos V tistem času je ta trend že vplival na državo prek revij "Boemia Nova" in "Os Insubmissos".

V gibanju sta bila pomembna tudi Antônio Nobre (1867-1900) in Camilo Pessanha (1867-1926).

Izstopa tudi portugalska pesnica Florbela Espanca (1894-1930), ki kljub temu, da ni bila povsem simbolistična, je črpala iz izvira tega literarnega toka.

Portugalska simbolistična poezija

Kip Camilo Pessanha

Naveličal sem se preizkušati vašo skrivnost:

V tvojem brezbarvnem pogledu hladnega skalpela,

Moj pogled se je prelomil, ko sem ga pregovarjala,

Kot val na grebenu skale.

Skrivnost te duše in moja skrivnost

In moja obsedenost! Piti ga

V nočni mori sem bil tvoja ustnica,

Za noči, polne strahu in groze.

In moj pekoči, halucinacijski poljub,

Ohlajeno na pravilnem marmorju

Od ledenih ustnic...

Z marmornatih ustnic, diskretno,

Huda kot zaprta grobnica,

Mirno kot tihi pelago.

(iz knjige Clepsidra)

V tej pesmi avtor obravnava teme, kot so ljubezen, izguba ljubljene osebe in trpljenje, ki ga povzroča ta žalost.

Pesnik z metaforami, ki so nekoliko pogrebne, govori o občutku razočaranja, ko človek išče ljubezen in ne more dobiti ljubečega pogleda, vzajemnega odnosa.

Pesem razkriva tudi prepad med ljudmi, zlasti med dvema zaljubljencema, saj eden ne more globoko spoznati duše drugega.

Florbela Espanca

Oglejte si tudi spodnji videoposnetek s pesmijo Sovraštvo? Florbela Espanca, ki jo je recitirala igralka Clara Troccoli.

Simbolika v Braziliji

V Braziliji se je simbolistično gibanje pojavilo leta 1893 z objavo knjig Misal e Broške pesnika Cruza e Souse (1861-1898).

Drugi pisatelj, ki je predstavljal simbolistično poezijo na brazilskih tleh, je bil Alphonsus de Guimarães (1870-1921). Poleg njih lahko omenimo še Augusta dos Anjosa (1884-1914), ki prav tako vsebuje elemente predmodernizma.

Brazilska simbolistična poezija

Isalia Alphonsus de Guimarães

Ko je Ismalia pobesnela,

Stal je v stolpu in sanjal...

Na nebu je videl luno,

V morju je videl še eno luno.

V sanjah, v katerih se je izgubil,

Vsi se kopajo v mesečini...

Želel sem se povzpeti v nebesa,

Želel sem iti na morje...

In v svoji neumnosti,

V stolpu je začel peti...

Bilo je blizu nebes,

Bilo je daleč od morja...

In kot angel je visel

Krila za letenje...

Želel sem si luno na nebu,

Želel sem morsko luno...

Krila, ki mu jih je dal Bog

Njihov razvoj je bil vedno močnejši...

Njegova duša se je povzpela v nebesa,

Njegovo telo je padlo v morje...

Isalia je ena najbolj znanih pesmi brazilskega simbolizma. pripoveduje zgodbo o dekletu, ki se zaradi norosti odloči, da si bo vzela življenje.

Na preprost in občutljiv način nam avtor dejansko pripoveduje o tragediji, trenutku obupa, delirija in norosti. Zaradi opisne oblike besedila si prizor skorajda predstavljamo.