Auto da Compadecida (povzetek in analiza)

Mojstrovina brazilskega pisatelja Ariana Suassuna je bila napisana leta 1955 in prvič uprizorjena leta 1956 v gledališču Santa Isabel. Auto da Compadecida je igra, razdeljena na tri dejanja, in je postavljena v kulise severovzhodnega zaledja. delo je bilo ena prvih gledaliških uprizoritev, ki se je močno opirala na ljudsko izročilo.

Znana zgodba, za katero je značilna izrazita prisotnost humorja, je leta 1999, ko je bila prirejena za televizijo (miniserija TV Globo) in naslednje leto postala celovečerni film, dobila še širše občinstvo.

Dogodivščine Joãoja Grila in Chicója so del brazilske kolektivne domišljije in zvesto prikazujejo vsakdanje življenje tistih, ki se borijo za preživetje v neugodnem okolju.

Povzetek

João Grilo in Chicó sta nerazdružljiva prijatelja, ki igrata glavno vlogo v zgodbi, postavljeni v zaledje severovzhodne Brazilije. Prijatelja, ki ju pestijo lakota, suša, nasilje in revščina, poskušata preživeti v neprijaznem in revnem okolju, vendar se s pomočjo svoje inteligence in zvijače izogibata težavam.

(pozor, ta članek vsebuje spoilerji )

Odhod psa

Zgodba se začne s smrtjo psa pekove žene. Ko je bil pes še živ, je gospa, zaljubljena v žival, na vsak način poskušala prepričati duhovnika, naj ga blagoslovi.

Izziv sta sprejela tudi dva zaposlena v moževi pekarni - spretna João Grilo in Chicó - in pri duhovniku posredovala za psa. Brez uspeha, pes je na koncu umrl, ne da bi bil blagoslovljen.

Pokop živali

Lepa dama je prepričana, da je treba žival pokopati s pompom, zato ji ponovno pomagata spretna João Grilo in Chicó, ki poskušata duhovnika prepričati, naj organizira budnico.

Poredni João Grilo v pogovoru z duhovnikom pove, da je pes zapustil oporoko, v kateri je obljubil deset tisoč eskudov zanj in tri eskudove za župnika, če bo pokop opravljen v latinščini.

Po nekaj oklevanja duhovnik sklene posel z Joaom Grilom in pomisli na kovance, ki jih bo prejel. Ni si pa mogel predstavljati, da se bo sredi posla pojavil škof.

Škof je nad prizorom zgrožen: kje je že videl duhovnika, ki bi pazil na psa (in to v latinščini!)? Ker ne ve, kaj naj stori, João Grilo pove, da je bilo v oporoki dejansko obljubljenih šest tisoč escudov za nadškofijo in štiri za župnijo. Škof se izkaže za pokvarjenega zaradi denarja, zato si zatiska oči pred situacijo.

Prihod Severinove tolpe

Sredi posla v mesto vdre nevarna tolpa kangera Severina, ki pobije skoraj vse (škofa, duhovnika, svetnika, peka in njegovo ženo).

João Grilo in Chicó v strahu pred smrtjo poskusita najti zadnji izhod: članom tolpe povesta, da imata dudo, ki jo je blagoslovil Padrinho Padre Cícero in ki lahko oživi mrtve, ter da mu jo lahko podarita, če ju pusti živa.

Cangaceiros ne verjame, vendar oba pripravita demonstracijo. Chicó je skril vrečko s krvjo, in ko João poskuša zabosti svojega prijatelja, se zgodi, da se vrečka pretrga.

Druščina verjame, da je subjekt res umrl, dokler João ne zaigra na harmoniko in Chicó domnevno oživi.

Smrt ubogega Joãoja Grila in poslednja sodba

Trik gaita benta ne zdrži dolgo in kmalu razbojniki ubijejo Joãa Grilo. Ko se vsi junaki znajdejo v nebesih, se srečajo. Ko nastopi ura poslednje sodbe, Devica Marija posreduje za vse junake.

Tisti, ki jih je težko rešiti (duhovnik, škof, zakristan, pek in njegova žena), gredo naravnost v očistec.

Do presenečenja pride, ko so ustrezni verniki poslani naravnost v očiščevanje, medtem ko so Severino in njegov pristaš, domnevni kriminalci, poslani v raj. Gospa lahko zagovarja tezo, da so bili pristaši po naravi dobri, a jih je sistem pokvaril.

João Grilo prejme milost, da se vrne v svoje telo. Ko se vrne na zemljo, se zbudi in opazuje svoj pokop, ki ga opravi njegov najboljši prijatelj Chicó. Chicó je Mariji obljubil, da bo ves denar, ki ga ima, daroval Cerkvi, če João Grilo preživi. Ko se zgodi čudež, prijatelja po dolgem oklevanju darujeta obljubljeno.

Analiza

Uporabljeni jezik

Igra Auto da Compadecida je močno zaznamovan z ustnim jezikom, Suassuna ima regionalistični slog, ki skuša natančno posnemati govor severovzhodnega prebivalca:

JOÃO GRILO: O nesramnež! Ali še vedno sprašuješ? Ali si pozabil, da te je zapustila?

Liki imajo enak govorni jezik, ki je skladen z govornim jezikom brazilskega severovzhoda, čeprav ima vsak lik svoj edinstven in poseben govor.

Poleg severovzhodnega jezika je vredno spomniti na vrsto elementov, ki jih avtor uporablja, da bi ustvaril učinek verodostojnosti: pripoved na primer uporablja tipične severovzhodne predmete, kostume, ki jih običajno nosijo domačini, in celo replicira prizore iz sertão, ki gledalcu pomagajo, da se vživi v zgodbo.

Denar kot tisti, ki razkraja

V besedilu Ariana Suassuna vidimo, kako denar pokvari vse like, tudi tiste, ki naj ne bi bili povezani s tem (primer vernih ljudi).

Spomnimo se ravnanja duhovnika, ki je sprejel podkupnino od pekove žene, da bi pokopal psa in v latinščini daroval mašo v čast živali.

JOÃO GRILO: To je bil pameten pes. Preden je umrl, je vsakič, ko je zazvonil zvon, pogledal v cerkveni stolp. V zadnjih dneh, ko je bil že na smrt bolan, je svoje dolge oči vrgel sem vstran in lajal v največji žalosti. Dokler moj šef ni razumel, seveda z mojim šefom, da želi, da ga blagoslovi duhovnik in umre kot kristjan. Toda tudi takrat se ni vdal. šel jeŠef mi je moral obljubiti, da bo prišel naročit blagoslov in da bo v primeru smrti imel latinski pokop ter da bo v zameno za pokop v oporoko dodal deset contos de réis za duhovnika in tri za zakristana.

SAKRISTAN, ki si obriše solzo: Kako inteligentna žival! Kako plemenito čustvo! (Izračunava.) In volja? Kje je?

Poleg duhovnika in zakristana se je pridružil tudi škof, ki se je izkazal za enako podkupljivega za denar.

Inteligenca kot edini možni izhod

Skozi zgodbo vidimo, kako Chicó in João Grilo trpita sredi surovega vsakdana, ki ga zaznamujejo suša, lakota in izkoriščanje ljudi.

V tej revščini junakom preostane le, da uporabijo edino sredstvo, ki ga imajo na voljo: svojo inteligenco.

V drugem delu prizora sojenja, ko se João Grilo poskuša z novo zvijačo znebiti hudičeve obtožbe, ga Kristus opozori: "Prenehaj s svojimi zvijačami, João. Ali misliš, da je to palača pravice?

Prijatelja sta skoraj brez dela, praktično brez denarja, brez dostopa do formalnega znanja, vendar jima ostanejo premetenost, zvijačnost in prodornost: Chicó in João Grilo opazujeta razmere in hitro ugotovita, kako jih lahko izkoristita.

Kritike sistema

Ponižni liki so žrtve zatiranja, ki ga povzročajo polkovniki, verske oblasti, posestniki in razbojniki. Poudariti je treba, da je igra pripovedovana z vidika najbolj ponižnih, in prav z njimi si gledalec ustvari takojšnjo identifikacijo.

JOÃO GRILO: Si pozabil, kako nas izkoriščajo v pekarni iz pekla? Mislijo, da so psi samo zato, ker so obogateli, ampak nekega dne mi bodo vrnili. In bes, ki ga imam, je posledica tega, da sem, ko sem bil bolan in sem propadal na postelji, videl krožnik hrane, ki jo je poslala psu. Bilo je celo meso, namazano z maslom. Zame nič, João Grilo, k vragu s tem. Nekega dneJaz se maščujem.

Tisti, ki bi morali ščititi najrevnejše - katoliške entitete (ki jih predstavljata duhovnik in škof) - na koncu pokažejo, da pripadajo istemu skorumpiranemu sistemu, zato so satirizirani tako kot vsi drugi vplivneži.

Razpoloženje

João Grilo in Chicó predstavljata zatirane ljudi, celotna igra pa je odlična satira žalostne in krute resničnosti severovzhoda. Čeprav je tema, ki jo obravnava Suassuna, zgoščena, ton pisanja vedno temelji na humorju in lahkotnosti.

V besedilu najdemo tudi zapis "causos", to je mitov in legend, ki se ohranjajo v ljudski domišljiji:

CHICÓ: To pravim zato, ker vem, kako polni stvari so ti ljudje, ampak to ni nič posebnega. Sam sem nekoč jedel konja benedikta (?)

JOÃO GRILO: Kdaj ste dobili žival? In ali ste vi rodili konja Chica?

CHICÓ: Jaz ne. Toda glede na to, kako se stvari odvijajo, me to ne preseneča več. Prejšnji mesec jo je imela ženska v gorah Araripe blizu Cearája.

Skoraj igriv jezik, ki ga zaznamuje spontanost, je ena od značilnosti pisateljeve proze, ki igri dodaja gracioznost. K temu prispeva tudi zgradba likov, ki so pogosto karikaturni, kar vnaša v dogajanje še več komičnosti.

Glavni liki

João Grilo

Revni in nesrečni fant, Chicójev najboljši prijatelj, ki s svojo bistroumnostjo zaobide težke življenjske situacije. João Grilo predstavlja del severovzhodnega ljudstva, ki se v težkem vsakdanjiku iz težav izvija s pomočjo nerodnosti in improvizacije.

Chicó

Je tesni prijatelj Joãoja Grila, ki mu stoji ob strani v vseh njegovih pustolovščinah in se skuša s humorjem znebiti tragičnega vsakdana, ki ga živi. Je bolj prestrašen kot njegov prijatelj in se ustraši, ko se zaplete v laži Joãoja Grila. Chicó je tipičen vseved, ki je za preživetje prisiljen uporabiti svojo domišljijo.

Baker

Pečar je lastnik pekarne v regiji Taperoá in je nadrejen Chicóju in João Grilu. V zasebnem življenju ima nezvesto ženo, v katero je zaljubljen. Pečar je tipičen predstavnik srednjega razreda, ki skuša preživeti, pogosto na račun revnih.

Pekarjeva žena

Nezvesta ženska, ki se v družbi obnaša kot prešuštnica. Zaljubljena je v psa in z njim ravna bolje kot z ljudmi v okolici. Pekarjeva žena je simbol družbene hinavščine.

Oče John

Duhovnik naj bi bil zaradi svojega verskega položaja vodje krajevne župnije nepodkupljiv človek, brez finančnih ambicij, vendar se izkaže, da je pokvarjen kot vsak drug človek. V očetu Janezu vidimo portret pohlepa in požrešnosti (ironično enega glavnih grehov, ki jih Cerkev obsoja).

Škof

Škof, ki je hierarhično nadrejen duhovniku, ga poskuša kaznovati, ko odkrije stanje pasje budnice. Vendar pade v isto napako kot duhovnik, ko tudi njemu ponudijo podkupnino. Izkaže se, da je škof enako pokvarjen in zloben kot duhovnik.

Cangaceiro Severino

Ker se ga vsi v regiji bojijo, je imel že vrsto žrtev in je zaradi pomanjkanja priložnosti padel v svet kriminala. Severino je predstavnik velikega dela prebivalstva, ki je padlo v usodo nasilja, ker ni imelo drugih možnosti.

Naša Gospa

Med poslednjo sodbo se zavzema za vse in posreduje z nepredstavljivimi komentarji, kot na primer, ko se zavzame za besedo, da bi branila cangaceiro Severino. Devica Marija je globoko prijazna in skuša vse popeljati v raj: išče racionalne in logične argumente, da bi upravičila morebitne značajske napake.

O predstavi

Igra s severovzhodno tematiko je bila razdeljena na tri dejanja in napisana leta 1955, Auto da Compadecida je bil prvič javno objavljen naslednje leto, leta 1956.

Vendar je igra postala zelo znana šele naslednje leto, leta 1957, v Riu de Janeiru. Auto da Compadecida je bil uprizorjen v Riu de Janeiru na 1. nacionalnem amaterskem festivalu.

Veliko let pozneje, leta 1999, je zgodba dobila televizijsko priredbo, naslednje leto pa je postala celovečerni film.

Televizijska serija

Knjiga Ariana Suassuna je bila sprva prirejena za televizijo kot miniserija s štirimi poglavji. Rezultat je bil prikazan na televiziji Rede Globo med 5. in 8. januarjem 1998.

Zaradi velikega uspeha v javnosti sta režiserja razmišljala o snemanju celovečernega filma (ta projekt se je uresničil in iz njega je nastal film Auto da Compadecida Guel Arraes).

Film Auto da Compadecida

Filmsko priredbo klasičnega romana Ariana Suassuna je leta 2000 posnel Globo Filmes, režiral pa jo je Guel Arraes po scenariju Adriane Falcão, Joãoja Falcãa in Guela Arraesa.

V 1h35min dolgem celovečernem filmu je odlična igralska zasedba (Matheus Nachtergaele, Selton Mello, Denise Fraga, Marco Nanini, Lima Duarte, Fernanda Montenegro itd.).

Celovečerni film je bil posnet v Cabaceirasu, v zaledju Paraíbe, in ob predvajanju je hitro požel uspeh pri občinstvu (v kinu ga je videlo več kot 2 milijona brazilskih gledalcev).

Pri kritikih je bil film uspešen na festivalu Brazilska filmska nagrada leta 2001. Auto da Compadecida so domov odnesli naslednje nagrade:

• Najboljši režiser (Guel Arraes)
• Najboljši igralec (Matheus Nachtergaele)
• Najboljši scenarij (Adriana Falcão, João Falcão in Guel Arraes)
• Najboljši začetek

Oglejte si napovednik:

Kdo je bil Ariano Suassuna?

Ariano Vilar Suassuna, širši javnosti znan le kot Ariano Suassuna, se je rodil 16. junija 1927 v kraju Nossa Senhora das Neves, danes João Pessoa, glavno mesto Paraíbe. Bil je sin Cassie Villar in politika João Suassuna.

Arianovega očeta so umorili v Riu de Janeiru. Leta 1942 se je Ariano preselil v Recife, kjer je končal srednjo šolo in se vpisal na pravno fakulteto.

Suassuana je svojo prvo igro napisal leta 1947 (bila je Ženska, oblečena v sonce Naslednje leto, leta 1948, je napisal še eno igro ( Sionske harfe pojejo ali Prebujenje princese Idealizatorji so bili člani študentskega gledališča v Pernambucu.

Leta 1950 je prejel svojo prvo nagrado (nagrado Martinsa Pena) za Avto Janeza od Križa Šest let pozneje je postal profesor estetike na Zvezni univerzi Pernambuco in poučeval vrsto let do upokojitve leta 1994.

Njegova gledališka in literarna kariera je bila zelo plodna, saj je objavil številne igre in knjige. 23. julija 2014 je Suassuna umrl v starosti 87 let.

Portret Ariana Suassuna.

Ne spreglejte članka Ariano Suassuna: življenje in delo.

Literarna dela Ariana Suassuna

Gledališke igre

• Ženska, oblečena v sonce (1947)
• Sionske harfe pojejo (ali Princesa dezerter ) (1948)
• Ljudje iz gline (1949)
• Avto Janeza od Križa (1950)
• Muke srca (1951)
• Pustni lok (1952)
• Kazen za ponos (1953)
• Bogati in požrešni (1954)
• Auto da Compadecida (1955)
• Princesa dezerter (Prepisovanje Sionske harfe pojejo ), (1958)
• Sumljiva poroka (1957)
• Svetnik in svinja , severovzhodna posnemovalnica filma Plauto (1957)
• Mož s kravo in moč sreče (1958)
• Kazen in zakon (1959)
• Farsa dobre lenobe (1960)
• Gospodinja in Catarina (1962)
• Quadernove potegavščine (1987)
• Waldemar de Oliveira (1988)
• Ljubezenska zgodba Romea in Julije (1997)

Fiction

• Ljubezenska zgodba Fernanda in Isaure (1956)
• Fernando in Isaura (1956)
• Romanca o kamnu kraljestva in princu krvi Go-go-rounda (1971)
• Otroštvo skupine Quaderna (tedenska revija v Diário de Pernambuco, 1976-77)
• Zgodba o kralju, obglavljenem v Caatingas v Sertão / V soncu jaguarja (1977)

Spoznajte tudi