Čas in prelom Augusta Matrage (Guimarães Rosa): povzetek in analiza

Telenovela Čas in obrat Augusta Matrage je napisal Guimarães Rosa (1908-1967) in je vključen v knjigo Sagarana (1946).

Zgodba je pripovedovana v tretji osebi, zaznamuje pa jo čudovita jezikovno delo igra Nhô Augusto.

Glavni junak je krut človek, ki mu sčasoma uspe spremeniti svoje življenje, vendar se na koncu znajde v boju s svojim instinktom.

Označeno z nasilje z maščevanje in kruta realnost sertão iz Minas Geraisa je Guimarães Rosa klasika brazilske književnosti, ki si zasluži branje in ponovno branje.

Povzetek

Osrednji lik pripovedi Guimarãesa Rosa je Nhô Augusto, natančneje Augusto Esteves, sin vplivnega polkovnika Afonsãa Estevesa.

Lastnik več zemljišč med Pindaíbasom in Sacodo-Embiro v zaledju Minas Geraisa je nekakšen tiran v regiji, znan po svoji hladnosti in sprevrženosti.

Poročen z dono Dionoro in oče edine hčerke Mimite, fant povzroča težave, kamorkoli pride, ter širi nasilje in strah.

Postopoma izvemo nekaj več o njegovi življenjski zgodbi. Nhô Augusto je izgubil mater, ko je bil še otrok, imel je problematičnega očeta in vzgajala ga je babica, ki je bila zelo verna in je želela, da bi deček postal duhovnik.

Nhô Augusto je zelo nagnjen k igranju na srečo in krilu, zato postopoma izgublja bogastvo, ki ga je podedoval. Ko njegovi pristaši spoznajo, v katero smer gre šef, se ga odločijo zamenjati za njegovega najhujšega sovražnika: majorja Consilvo Quima Recadeira.

Ženska, izčrpana zaradi moževih izdajstev in slabega ravnanja, pobegne z Ovídijem Muro in s seboj vzame njegovo hčerko.

Nhô Augusto, besen zaradi dogodkov, se odloči, da se bo spopadel z majorjem. Vendar ga na polovici poti nasilno napadejo sovražnikovi pristaši in je na robu smrti.

Banda meni, da se Nhô Augusto ne bo upiral, zato ga vrže v sotesko in na mesto, kjer naj bi se zgodil umor, postavi križ.

Po čudežu subjekt preživi in ko pade, ga najde črnski par (mati Quitéria in oče Serapião), ki mu oskrbi rane, mu da zavetje in postane njegov zaščitnik.

Med okrevanjem Nhô Augusta obišče duhovnik, ki ima dolge govore o pomenu vere, molitve in trdega dela.

Duhovnik mu svetuje, naj za seboj pusti preteklo življenje in si zgradi novo, polno kesanja, predanosti in trdega dela. Resnica je, da Nhô Augusto po izkušnji bližine smrti najde odrešitev in se odloči za novo pot.

Zelo hvaležen za dobrodošlico matere Quitérije in očeta Serapiãa se ob zori odpravi na edini košček zemlje, ki je še vedno njegov. Tam si ustvari novo identiteto:

Toda vsi so ga imeli takoj radi, ker je bil napol nor in napol svet; in razumeli so, da je ostal za pozneje. Delal je kot nor za denar, a v resnici ni bil pohlepen, niti mu ni bilo mar za dodatke: tisto, zaradi česar je živel, je bila želja pomagati drugim. Plevel je zase in za sosede ob svojem ognju, želel je deliti, razdajal je, kar je imel v ljubezni. In prosil je le za službo.in malo ali nič pogovora.

Zdi se, da je bilo življenje v zmedi popolnoma pozabljeno, dokler Nhô Augusto šest let pozneje ne sreča Tiãa, sorodnika, ki ga prepozna in mu prinese novico.

Tião mu pove, da je Dona Dionóra še vedno srečna z Ovidijem in da se namerava poročiti, saj navsezadnje velja za vdovo, Mimita, ki jo je prevaral trgovski potnik, pa je padla v življenje. Gospod Augusto se počuti krivega, vendar meni, da ne more storiti ničesar.

Njegovo življenje, polno truda in molitve, poteka brez težav, dokler ne pride Joãozinho Bem-Bem, jagunço, s svojo tolpo. Navdušeno povabi vse v svojo hišo in skupini izkazuje veliko spoštovanje, ko pa ga povabijo, naj se jim pridruži, odločno zavrne in zagotovi, da bo svoje življenje posvetil dobremu. Tolpa odide.

Nekaj časa pozneje se Nhô Augusto v Arrial do Rala-Coco znova sreča z Joãozinhom Bem-Bemom, ki s svojo tolpo načrtuje usmrtitev pobeglega družinskega morilca.

Nhô Augusto se popolnoma ne strinja z obsodbo in posreduje, da bi vzpostavil pravico. V navalu vročine začuti, da se je v njem znova prebudil stari jaz, zato na koncu ubije nekaj pristašev in samega Joãozinha. Med spopadom Nhô Augusta znova prepoznajo.

Na koncu zgodbe Joãozinho Bem-Bem in Nhô Augusto umreta med bojem.

Glavni liki

Auguste Esteves Matraga

Glavni junak zgodbe je sin vplivnega kmeta Afonsa Estevesa, ki svojim potomcem zapusti bogato dediščino. Nhô Augusto je sprva nasilnež, zatiralec, povzročitelj prepirov in zmede, ki se ga vsi bojijo. Ko doživi skorajšnjo smrt, skuša stopiti na novo pot.

Dona Dionóra

Je žena Augusta Matrage in Mimitina mati. Veliko trpi zaradi moževega hladnega in odmaknjenega vedenja. Nhô Augusto jo tudi izdaja in prezira. Dona Dionóra se z vso družino bori za poroko s fantom in včasih obžaluje svojo odločitev.

Mimita

Hči zakoncev Augusto Matraga in Dona Dionóra, za katero skrbi mati, oče pa jo zanemarja in mu je zanjo malo mar. Mimita se na koncu zaljubi v potujočega prodajalca, je prevarana in se zaljubi za vse življenje.

Ovídio Moura

Zaljubljen v Dono Dionóro predlaga, naj dekle s hčerko pobegne iz rok njenega moža Nhô Augusta. Po dolgem vztrajanju se dekle ukloni njegovi prošnji in vsi trije pobegnejo daleč stran od nekdanjega kmetovega posestva.

Major Consilva Quim Recadeiro

Major, zakleti sovražnik Augusta Matrage, ko ugotovi, da Matraga bankrotira, uspe prepričati vse člane tolpe, da prestopijo na njegovo stran. Njegovi pristaši ga pretepejo, zaradi česar Nhô Augusto skoraj umre.

Mati Quitéria in oče Serapião

Črnski par sprejme Nhô Augusta, ki je v grozljivem stanju, potem ko ga je nekdo vrgel iz soteske. Zakonca dečku oskrbi rane, mu ponudi hišo, hrano in obisk duhovnika, ki mu spregovori o veri in potrebi po hoji po poti dobrega.

Joãozinho Bem-Bem

Bandit, ki s svojo tolpo prečka vas, v kateri je Nhô Augusto, zdaj pa je nov človek. Spomin na nasilje in skupinski duh v Nhô Augustu prebudita stari jaz.

Analiza

Naslov zgodbe

Naslov, ki ga je izbral Guimarães Rosa, je povezan s stavkom, ki ga izreče duhovnik, ko obišče umirajočega Nhô Augusta na domu Mãe Quitéria in Pai Serapião.

Po duhovnikovih besedah protagonist korenito spremeni svoje življenje: preneha kaditi, piti, se prepirati, gledati ženske in ustvarjati zmedo.

Duhovnik ga usmeri:

Molite in delajte, češ da je to življenje dan plevela na vročem soncu, ki včasih traja dolgo, a vedno mine. In še vedno si lahko privoščite nekaj veselja ... Vsakdo ima svoj čas in svojo vrsto: vi boste imeli svojo.

V kraju, kamor gre, ga nihče ne pozna, zato se odloči, da bo v praksi izvajal nauke, ki mu jih je dal duhovnik.

Pomen vere v pripovedi

Poudariti je treba pomen duhovnika v zgodbi oziroma močno vlogo religije v vsakdanjem življenju sertão.

Religija je bistveni dejavnik, ki spodbudi spremembo v Nhô Augustovem življenju. če se preobrat zgodi po izkušnji bližine smrti in posredovanju duhovnika, se je treba zavedati, da je bilo v dečku že zasejano seme religioznosti:

Nhô Augusta je vzgajala babica ... Želela je, da bi deček postal duhovnik ... Da bi molil, da bi molil, ves čas, svečeniško in litanije ...

V zgornjem odlomku že vidimo, da je bila religioznost del dečkovega otroštva, saj je bila pomemben steber v vzgoji, ki mu jo je nudila babica.

Ta sestavina, za katero se je zdelo, da je izgubljena, se je z izkušnjo izgube (finančnega stanja, pristašev, žene, hčerke) in bližine smrti ponovno obudila. Nhô Augusto spet začne verjeti v Boga in svoje življenje usmerja k dobremu.

Življenje Nhô Augusta pred preobrazbo

Preden so duhovnikove besede spremenile njegovo usodo, je bil Nhô Augusto opisan kot "visok, širokih prsi, oblečen v žalostinko, ki stopa na tuje noge", "trd, nor, brez razuma", "neumen, nepremišljen in brez pravil".

Ta je bil zatiralec, ki so se ga vsi bali, razlog za to zapleteno osebnost pa bomo spoznali malo pozneje.

Odkrili bomo problematično genezo nasilneža. Nhô Augusto je osirotela in odraščala v zibelki razbite družine. Kdor govori o preteklosti, je Dionórin stric:

...Nhô Augustova mati je umrla, ko je bil še majhen ...Tvoj svak je bil tat in ni bil primeren za glavo družine ...Nhô Augusto ni imel očeta ...Stric je bil kriminalec, večkrat ubit, ki se je skrival v Saco-da-Embiri ...Nhô Augusta je vzgajala njegova babica ...

Nasilje

Druga značilnost, ki jo je vredno izpostaviti v zgodbi, je skoraj stalna prisotnost nepotrebnega nasilja, vsiljevanja sile in skoraj neznatne vrednosti življenja revežev ali tistih, ki imajo manj.

Jasen primer uporabe pretirane sile je, ko majorjevi pristaši pretepejo Nhô Augusta.

Že umirajoč, ne da bi se upiral, je deležen še zadnjega ponižanja:

Nato so železo ožgali z majorjevo znamko - ki je zvenela kot trikotnik, vpisan v krog - in jo s sipanjem, plamenom in dimom odtisnili na desno zadnjico Nhô Augusta.

Preobrazba mesta Nhô Augusto

Nhô Augusto iz močnega moža, strah vzbujajočega in mogočnega, preide v stanje globoke odvisnosti.

Ker je že brez materialnih dobrin, brez družine in ranjen, zanj skrbi črnski par, ki mu oskrbi rane in ga hrani.

Zanimivo je razmisliti o imenu tistega, ki ga sprejme: zdi se, da Quitéria nadomesti mesto njegove matere in na neki način "poravna" dolg usode z Matrago.

V tem krhkem stanju se kaže obup Nhô Augusta, ki ima telo prekrito z razjedami:

Dokler ni mogel jokati, in jokal je veliko, svoboden jok, brez sramu, jok zapuščenega otroka. In ne da bi se zavedal in ne da bi mogel, je jokal: "Mama ... Mama ...".

Skozi bolečino in trpljenje vidimo, kako se poraja nov Nhô Augusto. Vprašanje, ki ostaja za bralca, je: ali je subjekt sposoben živeti tako drugačno življenje od tistega, ki ga je imel?

Roman se poglobi v vprašanje identitete in spodbuja vprašanja, kot so "ali je mogoče ubežati lastnemu instinktu?", "kako postanemo to, kar smo?".

O pisanju v Čas in obrat Augusta Matrage

Metafikcija v romanu

Druga pomembna točka Čas in obrat Augusta Matrage ko pripovedovalec prevzame fiktivnost zgodbe in postavi pod vprašaj sam koncept tega, kaj bi bilo resnično in kaj ustvarjeno:

In tako je minilo vsaj šest ali šest let in pol, kar tako, brez odvzema ali odvzema, brez laži, ker je to izmišljena zgodba in ni primer, ki se je zgodil, ne, gospod.

To so občasni odlomki, v katerih pripovedovalec bralcu dovoli, da zazna mejo med izmišljijo in resničnostjo, vendar se zgodijo in so pomembni za pripoved, saj bralca prisilijo, da ne verjame.

Ustni jezik in slog besedila

Poudariti je treba tudi jezik, za katerega je značilno, da posnema frazo človeka iz zaledja, pogosto pa ga zaznamujeta ustnost in uporaba lokalnih izrazov.

Stare ljudske pesmi so prav tako raztresene po vsej zgodbi, kar potrjuje regionalistično značilnost Guimarães Rosove proze.

Antônio Candido pravi, Čas in obrat Augusta Matrage Je pripoved, v kateri pisec:

vstopi v skoraj epsko območje človeštva in ustvari enega od velikih tipov naše književnosti, v zgodbi, ki bo odslej uvrščena med 10 ali 12 najpopolnejših v jeziku.

Eden od kriterijev, zaradi katerih je Antônio Cândido izbral kratko zgodbo za eno najlepših pisnih del v portugalskem jeziku, je bilo zagotovo močno delo z jezikom, ki je značilno že za Guimarãesa Roso.

Filmske priredbe Čas in obrat Augusta Matrage

Film leta 1965

Filmsko priredbo iz leta 1965 je režiral Roberto Santos, v njej pa so igrali Leonardo Villar, Jofre Soares, Antonio Carnera, Emmanuel Cavalcanti, Flávio Migliaccio, Maria Ribeiro, Maurício do Valle in Ivan De Souza.

Film leta 2011

Scenarij za celovečerni film sta napisala Vinícius Coimbra in Manuela Dias po zgodbi Guimarãesa Rosa.

Na filmskem festivalu v Riu leta 2011 je prejel več nagrad: za najboljši film (uradna in ljudska žirija), najboljšega igralca (João Miguel) in najboljšega stranskega igralca (José Wilker).

Spodaj si oglejte napovednik:

Avdioknjiga

Če bi raje slišali zgodbo o Čas in obrat Augusta Matrage dostop do avdio knjige:

O publikaciji

Čas in obrat Augusta Matrage pripada knjigi Sagarana v kateri je zbranih devet kratkih zgodb pisatelja Joãoa Guimarãesa Rosa.

V knjigi so predstavljene naslednje kratke zgodbe:

1. Mali osel
2. Vrnitev čednega moža
3. vlečna mreža
4. Duel
5. Moje ljudstvo
6. Sveti Marko
7. Zaprto telo
8. Pogovor z Bullockom
9. Čas in obrat Augusta Matrage

Zgodbam je skupna tema smrti, religioznosti, pustolovščin in surovega vsakdana v sertão.

Naslovnica prve izdaje knjige Sagarana objavljeno leta 1946.

Preberite več o knjigi Sagarana, ki jo je napisal Guimarães Rosa.

Spoznajte tudi